< meta HTTP-EQUIV="Content-Type" CONTENT="text/html; charset=windows-1250">
INFO Info
Kmetijski inštitut Slovenije
Hacquetova ulica 17
SI-1000 Ljubljana 

Tel.: (01) 28 05 262
Faks: (01) 28 05 255 

ID št. za DDV: 
SI23887729

info@kis.si
KAZALO Kazalo
Predstavitev +
Poljedelstvo in semenarstvo +
Sadjarstvo in vinogradništvo +
Živinoreja +
Varstvo rastlin +
Kmetijska tehnika +
Ekonomika kmetijstva +
Centralni laboratorij +
Knjižnica in INDOK +
Publikacije  
Predstavitve  
Služba za uradno potrjevanje  
Projekti  
Povezave  
Za najmlajše  
ISKANJE Najdi
Google
išči samo kis.si


PRISPEVKI SODELAVCEV KMETIJSKEGA INŠTITUTA ZA NAJMLAJŠE

 

Kdo se oglaša okoli našega doma?

 

 

Spoznajmo domače živali - portreti

 

 

Obrazi od blizu                                                                     

 

 

Lovec na mrčes
                                                                  

 

 


 

 

Otrok je zvedav in ukaželjen. Ko hodi po travniku, kaj hitro opazi črno majhno živalco, ki je smuknila v svojo luknjico. Nemudoma vpraša očeta, mamo ali dedka, kaj neki je to. In on mu razloži, da je to murenček. Dedek vzame slamico, ga izbeza z luknjice in mali nadebudnež si ga lahko ogleda od blizu. Včasih od same jeze začne peti kar vpričo nas. In takih čudes okoli nas je vse polno. Mama se jezi, da ji nekdo spodjeda solato na vrtu. Pa saj ni nobenih lukenj od voluharja! Prav verjetno, da je bramor, velik nepridiprav na vrtu. In ko ga slišimo peti, si rečemo, saj to smo velikokrat slišali, pa nismo vedeli, da je to on. Poje namreč tik pod površino zemlje v svojem rovu. Na podstrešju hiše, ki stoji ob gozdu, ponoči nekaj cvili. Sliši se cel direndaj. Prav gotovo je sivi polh, ki mu podstrešje zelo gode. Tu spi cel dan, ponoči pa gre iskat hrano, seveda gre najraje na bližnjo slivo ali hruško, kjer se masti. In še in še je različnih oglašanj okoli nas, seveda največ tam, kjer je naše domovanje v bližini gozda. Nemalo zvokov slišimo tudi sredi mesta, seveda so to večina različne ptice, ki nas razveseljujejo s svojim petjem. In če vseh oglašanj ne poznate, jim prisluhnite na tem spletnem mestu. Predstavitev vam bo razkrila marsikatero dosedanjo uganko.


 


 

 

Otrok pride na svet poln ljubezni do vsega, kar je okoli njega. Še dobro ne shodi, že se hoče splaziti do muce ali kužka, ki skače okoli njega. Brez strahu bi rad pobožal vsako žival. In tako je dano nekaterim otrokom, da lahko od malega spremljajo rojstvo žrebička, malih prašičkov, telička ali malih muc in kužkov. Mar ni to čudovito. In ta čudoviti svet nudi malemu otroku svet na podeželju. Ko tak otrok odrašča, pušča ta svet v njegovi zavesti sled, tisto pozitivno sled, čeprav ga zelo mami v dobi odraščanja svet disko klubov, kina in vseh kvazi dobrin, ki jih ponuja življenje v mestu. Če gremo v živalski vrt, nam postane kar hudo pri srcu, ko mati reče svojemu otroku, da bo treba domov, on pa pestuje malega kozlička in plane v jok. Najraje bi malo živalco odnesel kar s seboj. In tu vidimo, kako so mestni otroci prikrajšani za tiste radosti, ki se ponujajo podeželjskim. In tu je pomembna vzgoja staršev, vzgojiteljev in učiteljev, čeprav ima velik vpliv tudi okolica. Vsekakor je važno, da tisto ljubezen do narave, ki jo vsak otrok prinese na svet, ohrani tudi, ko odrašča in odraste. Miselnost, da je živeti v mestu bolj lagodno, je zelo zmotna. Ta »lagodnost« počasi a vztrajno pušča sledove na psihi. Res je življenje na kmetiji fizično naporno, vendar mnogo manj stresno, kot v mestu. Človek na kmetiji namreč se včasih premalo zaveda, kako blagodejno na njegovo psiho vpliva vse okoli njega – od travnikov, potokov, živali v hlevu, rož na vrtu, vzhajanja sonca, gledanja večerne zarje, oglašanja srnjaka v bližnjem gozdu. Je sploh za primerjati čudovite vonjave na kmetiji od vonja krave, konja, cvetočih travnikov, pokošene trave in posušenega sena ali pa vonja sveže zorane njive z izpušnimi plini v mestu ? Zakaj je mesto tako vabljivo je skorajda nerazumljivo. Zelo žalostno bi bilo, če bi oslička ali gosko nekoč gledali samo še v živalskem vrtu. Kokljo s piščančki na dvorišču bomo videli samo še v kakem filmu. Celo kikirikanje petelina izgineva. Mar ni nekaj enkratnega, ko v vasi zapoje en petelin, takoj za njim drugi in čez nekaj sekund slišimo petelina že v sosednji vasi. Ni večjega veselja kot videti mlade, ki so se odločili ostati na kmetiji. Kdo ohranja našo deželo lepo ? Kmečki človek !

 

 



 

 

Okoli nas je vse polno drobnih bitij - metuljev, kobilic, hroščkov, kačjih pastirjev, mravelj, pajkov, škržatkov in drugih, ki mrgolijo okoli nas. Ker pa jih je veliko zelo majhnih, jih še tako zdravo otroško oko ne more videti v potankosti. Zato se poslužujemo naprav, ki so jih izdelali strokovnjaki. Že davno so znali brusiti steklo in naredili so povečevalno steklo. Z njim močno povečamo drobne živalce in razkrijemo neverjetne oblike. Tako je nastal tudi mikroskop, s katerim povečamo drobna bitja, ki jih s prostim očesom sploh ne vidimo oziroma sploh ne vemo, da se nahajajo okoli nas. Prodrli smo v svet bakterij in virusov, ki so daleč najmanjši organizmi. Ko pa hodimo po travniku, vidimo polno drobnih živalic, za katere se nam še sanja ne, kakšne so videti od blizu. Nekaterim se lahko približamo s povečevalnim steklom, druge takoj odletijo ali skočijo v stran in ni jih več. Zato so strokovnjaki za steklo izdelali tudi daljnoglede, objektive za bližinsko fotografijo ali pa teleobjektive, s katerimi lahko približamo oddaljeno žival in jo slikamo. Kačjega pastirja bi težko slikali brez takega objektiva, saj bi takoj odletel, ko bi se mu približali. In tako odkrivamo nenavadne obraze, saj smo jih močno približali k sebi. Pajek skakač je velik kakih 5 mm in šele, ko ga slikamo s primernim objektivom, vidimo, da ima osem oči. Glava bogomolke postane naravnost strašljiva, ko jo povečamo. Dala je veliko idej za razne negativne like iz vesolja, ki so jih scenaristi uporabili v filmih. Da ne govorimo, kakšne klešče ima kobilica, ko jo takole povečano gledamo od blizu ali pa kakšno želo ima sršen, s katerim nas piči.

Raziskovalna žilica se začne kmalu in danes otroku lahko nudimo za sprejemljivo ceno ustrezno opremo, s katero se poda v ta drobni svet živali. Mar ni lepše, da mu vzbujamo veselje to tega, kot pa, da poseda pred računalnikom, se pretirano igra računalniške igrice in gleda na Internetu neprimerne vsebine. Bolj, ko bo imel stik z naravo, bolj jo bo cenil, ko bo odrastel. Če bodo prišle v življenju težave, se bo podal tja, kjer je bil srečen kot otrok – v naravo. In zagotovo mu bo to prineslo duhovno olajšanje.

 



 

 

Žabe so nekaterim od vas morda nagnusne in imate do njih odpor. A prav gotovo ste že videli regico, majhno zeleno žabico, ki veselo reglja kje v grmovju ali celo visoko v drevesni krošnji. Kar v roke bi jo vzeli. Ko pa zagledate krastačo, se raje umaknete. Žal ima res vso krastavo kožo a zaradi tega je ne zaničevati. Je zelo koristna. Vsak čebelar je vesel, če mu domuje pod čebelnjakom, kjer pobira umirjajoče in umrle čebele in s tem preprečuje morebitne bolezni, ki se širijo med njimi. In tako je z vsemi žabami. So sila koristne, saj pospravijo ogromno mrčesa. So pa tudi zelo ogrožene. Njihovi malčki živijo pod vodo, rečemo jim paglavci. Imajo rep, dihajo s škrgami in poglejte, potem se zgodi nekaj neverjetnega. Začnejo jim rasti drobne nožice, najprej zadnje, potem sprednje, začnejo dihati s pljuči in končno jim odpade rep. In ko se zgodi vse to, zapustijo vodo in se odpravijo ali v gozd ali na travnik, nekatere pa skozi celo leto bivajo ob vodi. Temu rečemo preobrazba. Ker živijo dvojno življenje, najprej v vodi in potem na kopnem, jim pravimo dvoživke. Kasneje jih boste prav gotovo spoznali že po oglašanju, zato jim na tem mestu prisluhnite, kakšne zvoke spuščajo iz sebe posamezne vrste. In kako proizvajajo zvok ? Nekatere imajo zvočni mehur na grlu, druge na obeh straneh ustnega kota. Nekatere so brez mehurja.

 

BLIŽNJICE Bližnjice
Domov
E-pošta
E-knjiga: Temeljna načela dobre kmetijske prakse varstva rastlin in varne rabe FFS
CPZ Govedo
Modelne kalkulacije
Sortni poskusi
KRT 
eTLA
8th Symposium of Mediterranean Pig
Projekt: Raba FFS in možnosti za njihovo racionalnejšo uporabo v SLO
Projekt: 7.OP - CROPSUSTAIN
Projekt: AGROTUR
Projekt: BIOMETHANE REGIONS
Projekt: BIOGAS REGIONS
Varno s traktorji in kmetijskimi stroji
Projekt: BIOMASA energetika
Izjemni dosežki

Javni razpisi: 

NOVICE Novice
- Analize tal,
gnojilni nasveti
 
- Analize krme