Pomislite na okolje, preden natisnete to stran!
Določitev stanja onesnaženosti zunanjega zraka pomeni razmejitev Slovenije na območja onesnaženosti in sicer glede na stopnjo onesnaženosti. Ocena stanja onesnaženosti vključuje onesnaženost zraka z SO2, NO2, delci (PM10), svincem, benzenom, ogljikovim monoksidom in ozonom. Za potrebe izdelave ocene onesnaženosti je Slovenija razdeljena na štiri območja, ki združujejo statistične enote ter na dve aglomeraciji - poseljena območja Ljubljana in Maribor (glej tabelo 1). Kriterij za razmejitev Slovenije so bile klimatske značilnosti, metodologija za emisijske evidence in katastre ter stanje onesnaženosti. Posebej so obravnavana poseljena območja, ker tako zahteva zakonodaja.
Tabela 1: Območja onesnaženosti zunanjega zraka
Območje | Združene statistične enote / Poseljeno območje |
SI1 | Pomurska in Podravska brez območja mesta Maribor |
SI2 | Koroška, Savinjska, Zasavska in Spodnjesavska |
Gorenjska, Osrednjeslovenska in Jugovzhodna Slovenija brez območja mesta Ljubljana | |
SI4 | Goriška, Notranjsko - kraška, Obalno - kraška |
SIL | Območje mesta Ljubljana |
SIM | Območje mesta Maribor |
Posamezna območja so prikazana na sliki 1.
Glede na kakovost zraka so bila območja razdeljena na 5 razredov in 3 stopnje onesnaženosti (glej tabelo 2). Pri tem 3. stopnja pomeni manjšo onesnaženost kot 1. stopnja.
Tabela 2:
Razred | Raven koncentracije | Stopnja onesnaženosti |
1 | Presežena mejna vrednost+sprejemljivo preseganje | I |
2 | Med zgornjim pragom za ocenjevanje in mejno vrednostjo | II |
3 | Med zgornjim pragom za ocenjevanje in mejno vrednostjo | III |
4 | Med spodnjim in zgornjim pragom ocenjevanja | III |
5 |
Pod spodnjim pragom ocenjevanja |
III |
Opomba k tabeli 2:
Mejna vrednost je predpisana raven onesnaženosti, ki ne sme biti presežena oz. mora biti v določenem roku dosežena, če jo dejanska raven onesnaženosti presega.
Zgornji ocenjevalni prag je predpisana raven onesnaženosti, pod katero se za ocenjevanje onesnaženosti lahko uporablja kombinacija meritev in modelnih izračunov ter drugih metod ocenjevanja.
Spodnji ocenjevalni prag je predpisana raven onesnaženosti, pod katero se za ocenjevanje onesnaženosti lahko uporablja zgolj modelni izračun in druge metode ocenjevanja.
Vir: Uredba o ukrepih za ohranjanje in izboljšanje kakovosti zunanjega zraka, Uradni list RS, št. 52/02.
Kakovost zraka po posameznih območjih je bila ocenjena po zgoraj definiranih razredih:
Območje | SO2 | NO2 | PM10 | Pb | CO | benzen |
SI1 | 5 | 2 | 2 | 5 | 5 | 5 |
SI2 | 1 | 2 | 2 | 5 | 5 | 5 |
SI3 | 5 | 2 | 2 | 5 | 5 | 5 |
SI4 | 5 | 2 | 2 | 5 | 5 | 5 |
SIL | 4 | 2 | 2 | 5 | 5 | 4 |
SIM | 5 | 2 | 2 |
5 |
5 |
4 |
Onesnaženost zraka je majhna pri ogljikovem monoksidu, svincu in benzenu. I. stopnjo onesnaženosti dosegajo izmerjene koncentracije v SI2 območju, kjer so največji viri (TEš, TET in tovarna celuloze Krško). Koncentracije dušikovih oksidov in delcev (PM10) ne presegajo mejnih vrednosti.
Vir: Predhodna ocena onesnaženosti zraka z SO2, NO2, delci, svincem, CO in benzenom v Sloveniji. Ljubljana: MOPE-ARSO, marec 2003.