Stanje onesnaženosti
zunanjega zraka v Sloveniji
Določitev stanja
onesnaženosti zunanjega zraka pomeni razmejitev Slovenije na območja onesnaženosti
in sicer glede na stopnjo onesnaženosti. Ocena stanja onesnaženosti vključuje
onesnaženost zraka z SO2, NO2, delci (PM10), svincem,
benzenom, ogljikovim monoksidom in ozonom. Za potrebe izdelave ocene onesnaženosti
je Slovenija razdeljena na štiri območja, ki združujejo statistične enote
ter na dve aglomeraciji - poseljena območja Ljubljana in Maribor (glej tabelo
1). Kriterij za razmejitev Slovenije so bile klimatske značilnosti,
metodologija za emisijske evidence in katastre ter stanje onesnaženosti.
Posebej so obravnavana poseljena območja, ker tako zahteva zakonodaja.
Tabela 1: Območja
onesnaženosti zunanjega zraka
Območje |
Združene statistične
enote / Poseljeno območje |
SI1 |
Pomurska in Podravska brez
območja mesta Maribor
|
SI2 |
Koroška, Savinjska,
Zasavska in Spodnjesavska |
|
Gorenjska,
Osrednjeslovenska in Jugovzhodna Slovenija brez območja mesta Ljubljana
|
SI4 |
Goriška, Notranjsko - kraška,
Obalno - kraška
|
SIL |
Območje mesta Ljubljana |
SIM |
Območje mesta Maribor |
Posamezna območja so
prikazana na sliki 1.
Glede na kakovost zraka
so bila območja razdeljena na 5 razredov in 3 stopnje onesnaženosti (glej
tabelo 2). Pri tem 3. stopnja pomeni manjšo onesnaženost kot 1. stopnja.
Tabela 2:
Razred
|
Raven koncentracije
|
Stopnja onesnaženosti |
1 |
Presežena mejna
vrednost+sprejemljivo preseganje |
I
|
2
|
Med zgornjim pragom za
ocenjevanje in mejno vrednostjo
|
II |
3 |
Med zgornjim pragom za
ocenjevanje in mejno vrednostjo
|
III
|
4 |
Med spodnjim in zgornjim
pragom ocenjevanja
|
III
|
5
|
Pod spodnjim pragom
ocenjevanja
|
III
|
Opomba k tabeli 2:
-
Mejna vrednost je
predpisana raven onesnaženosti, ki ne sme biti presežena oz. mora biti v
določenem roku dosežena, če jo dejanska raven onesnaženosti presega.
-
<>Sprejemljivo
preseganje je v odstotkih izražena vrednost, za katero lahko raven onesnaženosti
v časovno omejenem obdobju presega mejno vrednost.
-
Zgornji ocenjevalni
prag je predpisana raven onesnaženosti, pod katero se za ocenjevanje onesnaženosti
lahko uporablja kombinacija meritev in modelnih izračunov ter drugih metod
ocenjevanja.
-
Spodnji ocenjevalni
prag je predpisana raven onesnaženosti, pod katero se za ocenjevanje onesnaženosti
lahko uporablja zgolj modelni izračun in druge metode ocenjevanja.
Vir: Uredba o ukrepih
za ohranjanje in izboljšanje kakovosti zunanjega zraka, Uradni list RS, št.
52/02.
Kakovost zraka po
posameznih območjih je bila ocenjena po zgoraj definiranih razredih:
Območje
|
SO2 |
NO2
|
PM10
|
Pb |
CO
|
benzen
|
SI1
|
5
|
2 |
2
|
5 |
5
|
5
|
SI2
|
1 |
2
|
2
|
5 |
5
|
5 |
SI3 |
5
|
2 |
2
|
5
|
5 |
5
|
SI4 |
5 |
2
|
2
|
5
|
5 |
5
|
SIL |
4
|
2 |
2 |
5
|
5
|
4
|
SIM |
5
|
2 |
2 |
5
|
5
|
4
|
Onesnaženost zraka je
majhna pri ogljikovem monoksidu, svincu in benzenu. I. stopnjo onesnaženosti
dosegajo izmerjene koncentracije v SI2 območju, kjer so največji viri (TEš,
TET in tovarna celuloze Krško). Koncentracije dušikovih oksidov in delcev
(PM10) ne presegajo mejnih vrednosti.
Vir: Predhodna ocena
onesnaženosti zraka z SO2, NO2, delci, svincem, CO in
benzenom v Sloveniji. Ljubljana: MOPE-ARSO, marec 2003.
|