Pomislite na okolje, preden natisnete to stran!
Po
mednarodnem dogovoru so kisle padavine tiste, katerih pH (definiran kot
negativni logoritem koncentracije vodikovih ionov) je manjši od 5,6. Kisli
dež povzroča zakislitev rodovitne zemlje ter s tem spremembe za nekatere
kulture, obenem pa poveča izpiranje snovi iz zemlje in povečano koncentracijo
škodljivih snovi (predvsem kovin v rastlinah). Kovinske soli se v večini dobro
topijo v kislih raztopinah.
V severni Ameriki in Evropi veliko dreves umira, ker so tla zaradi zakisanja
zelo revna s hranilnimi snovmi, obenem pa kisel dež neposredno uničuje (zažge)
iglice in liste dreves in s tem povzroči njihov propad. Z izgubo velikega deleža
hranilnih snovi postanejo drevesa bolj občutljiva na zmrzal, sušo in različne
bolezni.
Kisli dež uničuje tudi stavbe in kipe, kar označujemo kot kemijska korozija
in kovinske dele naprav - cevovodi, mostovi, kovinske konstrukcije, kar označujemo
kot elektrokemijska korozija. Na mnogih zgodovinsko pomembnih spomenikih, kot
sta atenska akropola in Sfinga v Egiptu, so v zadnjih sto letih odkrili številne
poškodbe, ki jih pripisujejo vplivom onesnaženja zraka.
Vira: Onesnaženost zraka v Sloveniji. Ljubljana: MOP-ARSO, marec 2002.