|
Izpusti toplogrednih plinov (TGP)
Z razvojem industrializacije so se močno povečali izpusti toplogrednih plinov (TGP), ki povzročajo globalno segrevanje Zemlje. S podpisom Okvirne konvencije Združenih narodov o spremembi podnebja (UNFCCC) se je tudi Slovenija pridružila prizadevanjem za zmanjšanje vpliva človekovih dejavnosti na okolje. Naslednji korak v tej smeri predstavlja Kjotski protokol, ki je pogodbenice zavezal, da v prvem ciljnem obdobju znižajo svoje izpuste za odstotek, določen v prilogi B omenjenega protokola, glede na izhodiščno leto 1990. Pri tem so si države v prehodu v tržno gospodarstvo lahko izbrale drugačno izhodiščno leto.
Ciljno obdobje (2008-2012)
S podpisom Kjotskega protokola se je Slovenija zavezala, da bo v prvem ciljnem obdobju 2008-2012 zmanjšala izpuste za 8 % glede na izhodiščno leto 1986. V skladu s sklepom Konference pogodbenic UNFCCC so lahko države, pogodbenice Kjotskega protokola del svojih obveznosti zmanjšanja izpustov TGP v prvem kjotskem obdobju dosegle s povečanjem ponora CO2, ki je posledica neposrednih človekovih dejavnosti v gozdarstvu in ravnanju z zemljišči po izhodiščnem letu. To dovoljenje je omejevalo slovenske ponore v gozdarstvu, ki smo jih lahko uveljavili v ta namen na 1.320 kt CO2 na leto. Slovenija je z uveljavljanjem teh ponorov kjotski cilj presegla za 3 %.
Ciljno obdobje (2013-2020)
V Parizu se je decembra 2015 na podnebni konferenci zbralo 195 držav, ki so sprejele univerzalni, pravno zavezujoči dogovor za zaustavitev globalnega segrevanja. Sporazum predvideva prehod v nizko-ogljično družbo na globalni ravni, ekstremno zmanjšanje porabe fosilnih goriv in zvišanje povprečne temperature za največ 2oC glede na predindustrijsko dobo. Sporazum, ki je stopil v veljavo 4. novembra 2016, bo nadomestil kjotski protokol iz leta 1997, ki je veljal v obdobju 2008-2012, uporabljati pa se bo začel po letu 2020.
Za omejitve izpustov do leta 2020 globalnega sporazuma ni, si je pa EU zadala svoj cilj, da zniža izpuste TGP do leta 2020 za 20 % glede na leto 1990. Za sektorje, ki so vključeni v emisijsko trgovanje (EU ETS) bo to dosegla tako, da bo postopno zmanjševala količino razpoložljivih kuponov, ki bodo na voljo na dražbah. Za sektorje, ki niso vključeni v EU ETS (promet, kmetijstvo, raba goriv v gospodinjstvih in v komercialno-institucionalnem sektorju, preostala raba goriv, ravnanje z odpadki), pa je vsaki državi članici z Odločbo o delitvi bremen (v Prilogi II) določen individualni cilj glede na njen bruto družbeni proizvod (BDP). Tako bodo morale najbogatejše članice znižati izpuste do 20 % glede na leto 2005, medtem, ko bodo lahko najrevnejše te izpuste celo povišale. Za vsako leto iz obdobja 2013 – 2020 imajo države članice dodeljene količine izpustov, ki jih ne smejo preseči. Slovenija lahko tako celo poveča svoje izpuste iz sektorjev izven EU-ETS za 4 % glede na leto 2005, ki je izhodiščno leto za cilj EU.
Slovenski izpusti TGP v letu 2017
Skupni izpusti toplogrednih plinov v Sloveniji so leta 2017 dosegli 17.453 Gg (gigagram= 1000 ton ali 1 kilotona) ekvivalenta CO2 kar je 14,5 % pod vrednostjo v izhodiščnem letu 1986. K znižanju izpustov sta najbolj prispevala sektor energetika (-28,1 %) in sektor raba goriv v industriji in gradbeništvu (-62,4 %). Skupni izpusti so se v letu 2017 v primerjavi z letom poprej znižali za 1,3 %, k čemur je največ prispeval promet.
V skupnem deležu izpustov TGP ima v Sloveniji največji prispevek CO2 (v letu 2017 kar 81,7%). CO2 nastaja predvsem pri zgorevanju goriva in pa tudi pri industrijskih procesih, predvsem tistih, kjer kot surovino uporabljajo karbonate. Sledi metan (12,0 %), ki večinoma izvira iz odpadkov in kmetijstva, ter didušikov oksid (4,0 %), ki prav tako nastaja predvsem v kmetijstvu, opazni pa so tudi izpusti didušikovega oksida iz cestnega prometa. Izpusti F-plinov, med katere sodijo fluorirani ogljikovodiki (HFC), perfluorirani ogljikovodiki (PFC) in žveplov heksafluorid (SF6), so zelo majhni vendar zaradi visokega toplogrednega učinka njihov prispevek k segrevanju ozračja ni zanemarljiv (2,2 %).
Slovenija z uvedbo sistema EU ETS na doseganje kjotskega cilja lahko vpliva samo z izvajanjem ukrepov, ki omejujejo izpuste iz virov, ki niso vključeni v EU ETS. Ukrepi so podrobneje opisani v Operativnem programu ukrepov zmanjšanja emisij toplogrednih plinov do leta 2020 (december, 2014).
Slovenski izpusti iz sektorjev, ki niso vključeni v EU ETS, so bili v letu 2017 10.883 kt CO2 ekv., kar je za 2,8 % nižje kot v predhodnem letu, in kar za 10,8 % nižje od najvišjih dovoljenih izpustov za to leto. Slovenija je tako na dobri poti, da bo dosegla cilj, ki ga ima v okviru EU do leta 2020.
- Poročanje
Slovenija mora vsako leto poročati Evropski komisiji in Sekretariatu UNFCCC o izpustih in ponorih toplogrednih plinov po metodologiji IPCC, ki je opisana v 2006 IPCC Guidelines for National Greenhouse Gas Inventories. Poročila so vsako leto temeljito preverjena, tako s strani Evropske komisije, kot mednarodnih revizorjev pri sekretariatu UNFCCC. Podrobnejše podatke o izpustih TGP si lahko ogledate na centralnem odložišču Evropske agencije za okolje, CDR.
Za dostop do nacionalnih podatkov o izpustih TGP klikni TUKAJ.
Za dostop do nacionalnega poročila o evidencah izpustov TGP klikni TUKAJ.
Več informacij o izpustih TGP pa je na voljo tudi v Kazalcih okolja v Sloveniji.
Vir: Ministrstvo za okolje in prostor, Agencija RS za okolje, maj 2019
| 
