Domov

Dokumenti

GIS

zrak

obremenitve

87_opis.htm

Emisije toplogrednih plinov

Z razvojem industrializacije so se močno povečale emisije toplogrednih plinov (TGP), ki povzročajo globalno segrevanje Zemlje. S podpisom Okvirne konvencije Združenih narodov o spremembi podnebja (UNFCCC) se je tudi Slovenija pridružila prizadevanjem za zmanjšanje vpliva človekovih dejavnosti na okolje. Naslednji korak v tej smeri je predstavljal Kjotski protokol, s podpisom katerega se je Slovenija zavezala, da bo v prvem ciljnem obdobju 2008-2012 zmanjšala svoje emisije za 8% glede na izhodiščno leto.

Slovenija mora vsako leto poročati Evropski komisiji in Sekretariatu UNFCCC o emisijah in ponorih toplogrednih plinov po metodologiji IPPC, ki je opisana v IPCC Guidelines for National Greenhouse Gas Inventories in v Good Practice Guidance and Uncertainty Management in National Greenhouse Gas Inventories. Na tem mestu prikazujemo emisije za obdobje 1986 - 2006 v zgoščeni obliki, podrobnejše podatke pa si lahko ogledate na CDR.

V letu 2007 je v vseh državah podpisnicah Kjotskega protokola potekala temeljita revizija emisijskih evidenc s poudarkom na preverjanju emisij v izhodiščnem letu. Te so bile konec leta tudi dokončno potrjene s strani Sekretariata UNFCCC ter se ne morejo več spremeniti. Za Slovenije so emisije v izhodiščnem letu vsota emisij CO₂, CH₄ in N₂O iz leta 1986 in emisij F-plinov iz leta 1995 ter so 20.354,042 kt CO₂ ekv.. Glede na zavezo iz Kjotskega protokola, povprečne emisije v obdobju 2008-2012 zato ne bi smele presegati 18.725,719 kt CO₂ ekv..

 V skladu s sklepom Konference pogodbenic UNFCCC lahko države, pogodbenice Kjotskega protokola, del svojih obveznosti zmanjšanja emisij TGP dosežejo s povečanjem ponora CO₂, ki je posledica neposrednih človekovih dejavnosti v gozdarstvu in ravnanju z zemljišči po izhodiščnem letu 1986. To dovoljenje omejuje slovenske ponore v gozdarstvu, ki jih bomo lahko uveljavljali v ta namen,  na največ 1.320 kt CO₂, dodatno pa bomo lahko uveljavljali še manjšo količino ponorov CO₂ iz zaraščanja zemljišč.

 V letu 2006 so bile slovenske emisije toplogrednih plinov 20.591 kt CO₂ ekv., kar je 1,2 % več kot v izhodiščnem letu. K emisijam TGP je največ prispeval CO₂ (82,0 %), ki nastaja predvsem pri zgorevanju goriv, sledil je metan (10,5%), ki večinoma izvira iz ravnanja z odpadki in kmetijstva ter N₂O (6,4%), ki prav tako nastaja pri kmetijstvu, deloma tudi pri ravnanju z odpadnimi vodami, zadnja leta pa je opazno naraščanje teh emisij iz cestnega prometa. F–plini, med katere sodijo fluorirani ogljikovodiki (HFC–ji), perfluorirani ogljikovodiki (PFC–ji) in žveplov heksafluorid (SF₆), so k emisijam TGP v letu 2006 prispevali 1%.

 Kljub temu, da se skupne emisije v primerjavi z izhodiščnim letom niso dosti spremenile, pa se je precej spremenila porazdelitev po sektorjih. Najbolj, za kar 136%,  so se povečale emisije iz cestnega prometa. Ta sektor je v izhodiščnem letu k nacionalnim emisijam TGP prispeval 10%, v letu 2006 pa že kar 23%. Opazno zmanjšanje emisij v primerjavi z izhodiščnim letom pa že vrsto let beležimo v sektorju raba goriv v industriji in gradbeništvu. Prispevek tega sektorja k skupnim emisijam se je iz 22% v izhodiščnem letu znižal na 13% v letu 2006. Za emisije iz ostalih sektorjev ne beležimo tako velikih sprememb. Nekoliko nižje so emisije iz kmetijstva kot posledica zmanjšanja števila glav živine zaradi intenziviranja živinoreje. Glede na izhodiščno leto so se emisije zaradi ravnanj z odpadki zvišale za 24%, k čemur so prispevale zgolj emisije iz odlagališč komunalnih odpadkov, saj so se emisije iz odpadnih vod v tem času znižale. Kljub ukrepom na tem področju emisije še vedno naraščajo zaradi narave procesa, saj k emisijam prispevajo odpadki, odloženi na odlagališča iz daljšega časovnega obdobja (več deset let).

 Vir: Ministrstvo za okolje in prostor, Agencija Republike Slovenije za okolje, 2008