|
Izpusti onesnaževal zraka
Agencija RS za okolje letno pripravlja državne evidence izpustov onesnaževal zraka. Za popis izpustov onesnaževal v ozračje uporabljamo metodologijo EMEP/EEA, ki je bila razvita v okviru Konvencije o onesnaževanju zraka na velike razdalje preko meja in Evropske agencije za okolje. Izpusti so porazdeljeni v štiri osnovne kategorije: Energetika, Industrijski procesi in raba topil, Kmetijstvo ter Odpadki. V kategorijo Energetike sodijo proizvodnja elektrike in toplote, raba goriv v industriji, promet, raba goriv v gospodinjstvih in storitvenem sektorju ter ubežni izpusti.
Spremljamo sledeča onesnaževala:
- osnovna: žveplovi oksidi (SOx), dušikovi oksidi (NOx), nemetanske hlapne organske spojine (NMVOC), amonijak (NH3) in ogljikov monoksid (CO);
- delci: PM2,5, PM10, TSP in črni ogljik;
- težke kovine: svinec (Pb), kadmij (Cd), živo srebro (Hg), arzen (As), krom (Cr), baker (Cu), nikelj (Ni), selen (Se) in cink (Zn);
- obstojna organska onesnaževala: policiklični aromatski ogljikovodiki (PAH), dioksini/furani (PCDD/PCDF), poliklorirani bifenili (PCB) in heksaklorbenzen (HCB).
Žveplove okside, dušikove okside in amonijak prištevamo med snovi, ki povzročajo zakisovanje. Dušikovi oksidi in amonijak prispevajo tudi k prekomernem kopičenju hranilnih snovi v vodah (evtrofikacija). Izpusti snovi, ki povzročajo zakisovanje škodujejo zdravju ljudi ter povzročajo škodo na vodnih ekosistemih, gozdovih, pridelkih ter zgradbah. Evtrofikacija lahko povzroči zmanjšanje in spremembe v biodiverziteti. Izpusti žveplovega dioksida, dušikovih oksidov in amonijaka poleg zakisovanja in evtrofikacije povzročajo tudi nastanek prašnih delcev, ki vplivajo na večjo pogostost bolezni dihal. Imenujemo jih tudi sekundarni trdni delci oziroma predhodniki trdnih delcev PM10, ki se kot posledica fizikalno-kemičnih reakcij preoblikujejo v trdne delce s premerom 10 μm ali manj. Izpusti dušikovih oksidov, ogljikovega oksida in nemetanskih hlapnih organskih snovi prispevajo k nastanku prizemnega ozona, ki nastaja pri zapletenih foto-kemičnih reakcijah v spodnjih plasteh atmosfere ob povečanem sončnem sevanju. Te snovi imenujemo tudi predhodniki troposferskega ozona. Pri ljudeh povzročajo bolezni dihal. Težke kovine in obstojna organska onesnaževala so obstojna v okolju, težko razgradljiva in se postopoma kopičijo v prehranjevalni verigi. Za človekovo zdravje so ta onesnaževala zelo strupena, saj povzročajo škodljive učinke že pri nizkih koncentracijah. Ta onesnaževala se lahko prenašajo tudi na daljše razdalje preko meja.
Vir: Agencija RS za okolje, 2019
|